skrivnosti zelene planote
Velika planina
Visoko nad Kamniško Bistrico, kjer se nebo dotika zelenih planot, leži Velika planina – kraj, ki diha s tradicijo in šepeta zgodbe preteklosti. Ta edinstvena gorska pokrajina ni le naravni biser Kamniško-Savinjskih Alp, temveč tudi živi muzej, kjer se stoletja prepletajo v harmonično celoto. Od prvih sledi človeka do živahnega pastirskega naselja, Velika planina ponuja vpogled v bogato dediščino, ki se je ohranila skozi čas.
zgodovina velike planine
Časovnica
Velika planina je eno najstarejših in najpomembnejših visokogorskih pašnih območij v Sloveniji. Njena zgodovina sega v prazgodovino, ko so jo prvi obiskovali lovci in nabiralci, skozi stoletja pa se je razvila v središče pastirske kulture in turizma. Preplet naravne lepote, bogate dediščine in sodobnih izboljšav ji je zagotovil edinstven status, ki ga ohranja še danes.
začetek paše živine
V 10. stoletju so se na Veliki planini začeli razvijati prvi organizirani pašniki. Pastirji so v poletnih mesecih gnali živino na planino, kjer so iskali bogate pašnike za govedo in ovce. Pastirska tradicija se je skozi stoletja razvila v eno najpomembnejših dejavnosti na tem območju.
10. stol.
prva pisna omemba planine
Leta 1539 se Velika planina prvič pojavi v pisnih virih kot “die gross ross albenn”. Omenjena je v dokumentih, ki opisujejo spor med kamniškim grofom Andrejem pl. Lambergom in mestom Kamnik. Ta zapis potrjuje, da je bilo območje že takrat pomembno za pašno gospodarstvo in da so lastništvo nad pašniki urejali formalni dogovori.
1539
gradnja prvih pastirskih bajt
V 16. stoletju so pastirji začeli graditi značilne pastirske bajte, ki so bile predhodnice današnjih stanov. Po velikosti in obliki so bile podobne Preskarjevi bajti, ki še danes stoji kot muzejski primer tradicionalne arhitekture. Te bajte so bile preproste lesene strukture s streho, segajočo skoraj do tal, kar je zagotavljalo zaščito pred vetrom in mrazom.
16. stol.
pašne pravice in razvoj planine
V času vladavine Marije Terezije so okoliški kmetje dobili uradne pašne pravice na Veliki planini. To je pomenilo, da je bila raba pašnikov urejena in zaščitena pred morebitnimi spori. Pastirska skupnost je skozi stoletja razvila specifične običaje in pravila, ki so urejala uporabo planine in zagotavljala trajnostno rabo naravnih virov.
18. stol.
prvi turisti in preureditev bajt
V začetku 20. stoletja, predvsem v 1930-ih letih, je Velika planina začela pridobivati na pomenu kot turistična destinacija. Smučarji in obiskovalci so začeli najemati pastirske bajte ter jih preurejati za zimska bivališča. Pastirji so tako dobili nov vir zaslužka, hkrati pa je Velika planina postala privlačna tudi zunaj pašne sezone.
1930
uničenje med drugo sv. vojno
Med drugo svetovno vojno so nemški vojaki požgali večino pastirskih bajt in naselij na Veliki planini. Pastirji so po vojni morali na novo zgraditi svoje domove, pri čemer so se zgledovali po tradicionalni arhitekturi. Požig je pomenil velik udarec za pastirsko kulturo, a so se lokalni prebivalci hitro lotili obnove.
1945
urbanizem in arhitektura
Po vojni je arhitekt Vlasto Kopač razvil urbanistični načrt za Veliko planino in zasnoval sedem tipov počitniških koč, ki so se skladale s tradicionalno podobo planine. Pastirji so obnavljali svoje stanove v skladu z zgodovinskimi oblikami, medtem ko so turisti začeli graditi vikende, ki so postali del novega turističnega razvoja planote.
1949
izgradnja nihalke in sedežnice
Leta 1964 je bila zgrajena nihalka, ki je povezala Kamniško Bistrico z Veliko planino. Nihalka je močno olajšala dostop na planino, kar je omogočilo večji obisk turistov skozi vse leto. Istočasno je bila zgrajena tudi sedežnica do vrha Gradišča, kar je še dodatno izboljšalo infrastrukturno dostopnost in odprlo nove možnosti za smučarski turizem.
1964
izgradnja nove sedežnice
Leta 2024 je bila na Veliki planini postavljena nova šestsedežnica, ki je nadomestila staro dvosedežnico. Nova sedežnica omogoča hitrejši, udobnejši in okolju prijaznejši prevoz obiskovalcev ter bistveno skrajšuje čas vožnje. Poleg tega je bil uveden posodobljen vozni red gondole, ki omogoča boljši dostop na planino skozi vse leto. Povečana turistična ponudba vključuje tudi izboljšane informacijske točke, obnovljene poti in večje število dogodkov za obiskovalce. Velika planina danes ostaja eno najbolj priljubljenih visokogorskih območij v Sloveniji, kjer se prepletajo tradicija, pastirska dediščina in sodobni turizem.
2024
kapela marije snežne
Kapela Marije Snežne na Veliki planini predstavlja pomemben del zgodovine in identitete tega območja. Njeni začetki segajo v leto 1938, ko so pastirji, ki so poleti živeli na planini, izrazili željo po verskem prostoru. Gradnja se je začela leta 1938, do konca junija pa so tesarji že postavili ostrešje. Kapela, zgrajena v tradicionalnem lesenem slogu, je bila dokončana leta 1939. Med drugo svetovno vojno je bila kapela uničena, kar je predstavljalo velik udarec za lokalno prebivalstvo. Po vojni so se domačini odločili, da bodo kapelo obnovili, kar je simboliziralo njihov upor in vztrajnost. Obnova je bila končana in kapela ponovno blagoslovljena 31. julija 1988. Kapela Marije Snežne ima tako verski kot kulturni pomen. Vsako leto se tam odvijajo verski obredi, še posebej ob prazniku Marije Snežne. Kapela predstavlja tudi pomemben del tradicije in dediščine Velike planine, saj simbolizira povezanost ljudi z naravo in vero.
1939
odkrijte čarobnost velike planine
Gremo na planino
Velika planina je ena najlepših visokogorskih planot v Sloveniji, kjer se prepletajo tradicija, narava in edinstvena doživetja. S svojo čudovito pokrajino, pastirskimi kočami in prostranimi pašniki ponuja nepozaben pobeg v mir in tišino gora. Dostopna je s sodobno nihalko, ki vas v nekaj minutah popelje iz doline Kamniške Bistrice na izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Na planino pa se lahko odpravite tudi peš ali z avtomobilom, odvisno od vaših želja in izhodišča.
Poleti lahko uživate v razgibanih pohodniških poteh, obiščete pristno pastirsko naselje in okušate tradicionalne mlečne dobrote, pozimi pa vas pričaka čarobna snežna pokrajina, ki je idealna za sankanje, zimske pohode in druge aktivnosti na prostem.
Naj bo vaš obisk Velike planine prijeten in brezskrben. Uživajte v edinstveni atmosferi, dih jemajočih razgledih in svežem gorskem zraku, ki bo napolnil vašo dušo z energijo.
